Območje današnjega Lovrenca na Pohorju se prvič omenja v listini iz leta 1091, s katero je Engelbert Spanheimski podaril šentpavelskemu samostanu v Labotski dolini »pusto pokrajino Radomlje imenovano«. Z nastankom cerkve sv. Lovrenca in osamosvojitvijo župnije leta 1214 se je za svet med Radoljno in Slepnico vse bolj uveljavljalo ime Sv. Lovrenc v Puščavi, ki se je obdržalo vse do leta 1863, ko se je kraj preimenoval v Sv. Lovrenc ob koroški železnici. Od leta 1895 se je imenoval Sv. Lovrenc nad Mariborom, po I. svetovni vojni pa Sv. Lovrenc na Pohorju.
