Pajštva

Lovrenc je bil od nekdaj bogat s sadjem, predvsem z jabolki, hruškami in slivami. Nekaj jabolk so stisnili in si pridelali jabolčnik, ki ga imenujemo mošt. Ostalo sadje so v sušilnici sadja, v Pajštvi, posušili.

Pájštva je narečni izraz za preprosto stavbo za sušenje lanu in sadja.

Na kmetijah so bile sušilnice sadja- pajštve pogoste. V bližini Župnijske cerkve Sv. Lovrenca pa še danes stoji pajštva, ki je bila župnijske lasti. V njej je župnija sušila lastno sadje, prav tako pa so jo uporabljali krajani. 

Po pripovedovanju občanov naj bi bila Pajštva stara več kot 200 let. 

 Suho sadje so jedli za malico. Pogosto so si  skuhali kompot, ki je vseboval dovolj naravnega sladkorja. Skupaj s kruhom so ga jedli za večerjo. Suho sadje so kuhali v redkem koruznem zdrobu, to jed so imenovali "turška župa". Najbolj priljubljeno pa je bilo suho sadje v sadnem kruhu - "klecnprotu". 

Pajštvo so uporabljali še do začetka petdesetih let. 

Pred leti so jo obnovili in v njej se je ponovno začelo sušiti sadje.

Pajštva je etnološki spomenik.

Dostopnost
Dostopnost
Črno / beloPodčrtaj povezaveBerljiva pisavaTemni kontrastSvetli kontrast
A A A
prekliči dostopnost
Zapri