Franc Pačnik je rojen na silvestrovo, 31. decembra 1928, v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. V tem kraju je preživel otroštvo in mladeniška leta. Po osnovni šoli se je zaposlil v tamkajšnji tovarni meril, po odsluženi vojaščini pa je dobil delo na domači pošti. Tam je tedaj delala njegova bodoča žena, Lovrenčanka Mihaela Peteržinek, s katero se je poročil leta 1955. Naslednje leto se jima je rodil sin Danilo, nato pa je Mihaela dobila službo na pošti v Lovrencu na Pohorju. Leta 1958 se je tam zaposlil še Franček in vse do upokojitve leta 1987 opravljal delo upravnika pošte. Kljub zahtevnim službenim obveznostim je našel čas tudi za planinstvo, ki ga je pritegnilo že med službovanjem na slovenjgraški pošti. Član Planinske zveze Slovenije je postal leta 1952. S somišljeniki na drugih poštah so se povezali in ustanovili svojo planinsko skupino, za načelnika pa izvolili Frančeka. Na pobudo članov te skupine so z marljivim prostovoljnim delom zgradili Poštarski dom pod Plešivcem, ki je bil odprt leta 1955. S planinsko dejavnostjo je nadaljeval tudi v Lovrencu, kjer so marca 1967 ustanovili planinsko skupino v okviru Planinskega društva Ruše. Kmalu, že 19. aprila 1970 so se osamosvojili in ustanovili Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju. Franček je bil predsednik društva kar tri desetletja – do leta 2000, naslednje leto pa so ga imenovali za častnega predsednika. Delovanje društva je bilo zelo uspešno, vzgojili so številne markaciste, gorske vodnike in stražarje. Organiziral je zanimive izlete in pohode po raznih poteh, ki so se jih ljudje zelo radi udeleževali. Samo sedem žigov mu manjka in bi trikrat obhodil Slovensko planinsko pot (nekdanjo transverzalo). Prehodil je tudi Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, ki jo je sam pomagal urediti v letih 1968 in 1969. Poleg tega se je uspešno podal še na druge lokalne poti v Sloveniji in celo v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Njegov največji dosežek predstavlja sedemnajst vzponov na Triglav! Franček je v Lovrencu pustil svoj pečat tudi s svojo družbenopolitično dejavnostjo. Deloval je kot odbornik v športnem društvu TVD Partizan, pri prostovoljnih gasilcih, pel v pevskem zboru in kot pooblaščenec opravljal civilne poroke. Bil je poleg pisatelja, novinarja in publicista Draga Vresnika ter učitelja Iva Požauka član komisije, ki je izbrala imena za lovrenške ulice. Nove hišne številke so bile uvedene leta 1973. Za svoje delovanje v različnih organizacijah in za neumorno prizadevanje za dobro sokrajanov je bil nagrajen z najvišjimi stanovskimi in občinskimi priznanji. Zelo rad je pošiljal razglednice iz svojih planinskih popotovanj in tako združil obe svoji življenjski poslanstvi, ljubezen do planinstva in zavezanost poštarskemu poklicu.
Od 29. aprila 2022 dalje živita z ženo v Domu Hmelina v Radljah ob Dravi – blizu njegove rodne Koroške in nedaleč od njemu ljubega Lovrenca. Dobro se spominja številnih podrobnosti iz svojega življenja, preseneča s podrobnim poznavanjem prebivalcev Lovrenca iz časa, ki ga je z njimi preživel v kraju. Prav tako je živi leksikon za dogodke iz polpreteklosti kraja. Še vedno ga najbolj pritegnejo gore, s katerimi ohranja stike s pomočjo dokumentarnih televizijskih oddaj. Ob tem obuja spomine na poti in kraje, ki jih vidi na ekranu. Redno spremlja dogajanje v naši občini in vsak mesec pokliče in se pozanima o novostih v našem lepem kraju.
Franček Pačnik si ob visokem življenjskem jubileju zasluži naše občudovanje in iskrene čestitke!
(povzeto po zapisu gospoda Franca Verovnika)
prekliči dostopnost