Do danes se je ohranil spodnji del zahodne in južne ladjine stene ter kos rebra, vzidan v ostenje prezbiterija. K tej cerkvi so v prvi polovici 16. stoletja prizidali pet-etažni zvonik. Cerkev je leta 1662 delno pogorela, 1691 pa so jo na novo tlakovali. Na osnovi podatkov iz župnijske kronike je možno sklepati, da so leta 1727 ob nabavi novega zvona nadgradili tudi zvonik ter ga leta 1742 oblekli v novo fasado.1765–1766 je gradbeni mojster Janez Jurij Stadler dal zgraditi sedanjo cerkev, ki je skoraj v celoti baročna cerkev. Nova cerkev je bila posvečena leta 1811, notranjščina, ki jo dopolnjuje bogata baročna oprema.

Veliki oltar, dva oltarja ob slavoloku, oltar sv. Antona Padovanskega v severni kapeli prižnice ter kipi na oratoriju naj bi bili po navedbah dr. Sergeja Vrišerja delo priznanega mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja.

Med leti 1870 in 1907 je bila zunanjščina cerkve ponovno obnovljena, obzidje, ki je vse do leta 1868 oklepalo cerkveni kompleks, pa je bilo odstranjeno.

V letih 1988 - 1991 je bil obnovljen notranji del cerkve.

Cerkvena zunanjščina je obdržala svoj videz vse do zadnje prenove do leta 1998, ko so se na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor začeli ukvarjati z gradbeno konservatorsko obnovo zunanjščine.