Cerkev sv. Križa je nastala že v 13. stoletju. Leta 1659 je bila barokizirana.Stavba je tipična kompozicija tistega obdobja, s poudarjeno lokacijo sredi trga.
V 18. stoletju je nastal še zvonik, ki nosi pločevinasto latenasto streho ter čelo z baročnim polkrožnim zaključkom.Obrobljajo ga lizine in ga po višini delijo v tri pasove.
Fasada ladje in prezbiterija so deljene s talnim zidcem in z ogrednim napuščem. Okna so pravokotna, na gornji strani jih zaključujejo ločene enostavne lunete.
V notranjosti sakralnega prostora pokrivata ladjo dva križna oboka, ločena z oprogama, ki ju nosijo trije pari toskanskih pilastrov. Cerkveni slavolok je členjen in potlačen. Zakristijo in tri strano zaključen prezbiterij pa pokriva križni obok. Na dveh toskanskih stebrih in dveh konzolah se konveksno- konkavno razvija v prostor pevska empora. Vrata, ki vodijo v zakristijo pa so preprosto kamnito delo iz 18.stoletja.
V cerkvi so trije oltarji, ki pa se že »spogledujejo« s časom rokokoja, ki je sledil baroku( obdobje med Barokom in Klasicizmom) . To je vidno pri ornamentiki, saj pri glavnem oltarju zasnova nastavka in akantova ornamentika govorita za pozno 17. ali zgodnje 18. stoletje. V sredi je Križani, asistenčni figuri pa sta izredno sloka in manieristična kipa Marije in sv. Janeza Evangelista. Križ v njegovi osrednji niši je novejši, kartuša z napisom »Consummatum est«, ki jo držita dva putta, pa je delo konjiškega mojstra Mihela Pogačnika. Njemu je pripisan tudi kip Križanega, ki je pred časom visel na zunanji strani prezbiterija.
Najmarkantnejšo pozornost v cerkvi vzbuja južni stranski oltar, kjer se nahaja najstarejša oljna slika Lovrenca, saj prikazuje kraj, takšen kot naj bi bil leta 1776. Gre za upodobitevje sv. Florjana, ki kleči nad veduto Lovrenca. Slika je signirana: »Joseph Göriser Pinx« (Naslikal jo je Joseph Göriser). Sam oltar, kjer je slika nameščena, je rokokojski iz srede 18. stoletja, na vrhnjem zaključku pa se nahaja še baročna slika sv. Marjete.
prekliči dostopnost